Da bi dosegli harmonijo med telesom, duhom in dušo, je po Kneippu treba strukturirati zunanji in notranji življenjski red, kar je jedro Kneippove terapije. Izogibanje rizičnim faktorjem, ''strupenim užitkom'' in pretiranim dražljajem je pomembno za pridobitev notranjega ali duhovnega ravnotežja. Aktiven življenjski slog ne vodi le k telesnemu dobremu počutju, ampak tudi k večjemu življenjskemu veselju in sprejemljivosti za pomembne zadeve v življenju. Kneipp je izpostavil, da urejen življenjski slog vključuje zdrave življenjske navade, kot so: vzpostavljanje socialnih stikov, izogibanje duševnim in telesnim preobremenitvam, učinkovito obvladovanje konfliktnih situacij, sledenje biološkim ritmom ter premišljeno oblikovanje prostega časa. Ta načela prispevajo k vzdrževanju telesne, duševne in duhovne harmonije. Za dodatno podporo v težkih življenjskih obdobjih je Kneipp predlagal iskanje duhovne opore in razvijanje globljega zaupanja v življenje, kar pomaga posameznikom doseči notranjo skladnost. Poudaril je pomen spoštovanja družbenih pravil in norm za harmonično sobivanje v družbi, hkrati pa izpostavil potrebo po krepitvi družabnih stikov, ki zagotavljajo občutek varnosti in zadovoljstva. Kneipp je prav tako poudaril pomen ohranjanja in negovanja kulturnih tradicij in običajev, ki krepijo duhovno bogastvo in občutek pripadnosti. Menil je, da mora sodobni človek najti uravnoteženost med delovnimi obveznostmi in prostim časom ter razviti učinkovite metode za obvladovanje stresa, da izboljša svoje splošno počutje. Koncept ravnovesja po Kneippu vključuje redno telesno vadbo, zdravo prehrano, ustrezno hidracijo, dovolj spanja in pozitivne medosebne odnose. Poudarjal je, da sta fizično in duševno zdravje neločljivo povezana. Verjel je, da številne bolezni izvirajo iz živčne neuravnovešenosti, zato je iskanje ravnovesja ključno za krepitev preobremenjenih živcev in za ohranjanje njihove moči. Doseganje čim boljšega ravnovesja med delom in življenjskim slogom, je po njegovem mnenju ključno. Kneipp je trdil, da je potrebno upoštevati vse človeške regulacijske procese – biološke, psihosocialne in duhovne. Njegove teze, ki so nastale že v začetku 19. stoletja, so presenetljivo podobne današnjim konceptom ravnovesja med delom in življenjem, kar nakazuje na to, da so trajno pomembne in veljavne.

Nazaj