Sebastian Kneipp je bil rojen 17. maja 1821 v Stephanriedu, v majhni vasici v bližini Ottobeurena na bavarskem Švabskem in postal ena izmed ključnih osebnosti v razvoju naravne medicine. Kneipp je odraščal v skromnih razmerah kot sin tkalca platna. Očetu je doma veliko pomagal in s tem pridobil delovne navade, hkrati pa tudi željo po duhovniškem poklicu. Kljub pomanjkanju podpore in težkim finančnim okoliščinam je vztrajal pri svojih ciljih in leta 1844 začel obiskovati gimnazijo, vendar so mu kmalu po vpisu diagnosticirali pljučno tuberkulozo, ki je ogrozila njegovo življenje. Njegov boj z boleznijo in naključno odkritje knjižice o zdravljenju z vodo v dvorni knjižnici sta mu dala nov življenjski zagon. Kneipp je začel eksperimentirati z zdravljenjem z mrzlo vodo, kar je postopoma bistveno izboljšalo njegovo zdravstveno stanje. Po uspešnem zaključku šolanja in posvetitvi za duhovnika leta 1852 v Augsburgu je Kneipp svojo pozornost usmeril k zdravljenju drugih in uporabljal metode, ki so temeljile na njegovih lastnih izkušnjah z vodno terapijo. Kljub nekaterim oviram je pridobil podporo in priznanje, ko je med epidemijo kolere rešil številna življenja, to pa mu je omogočilo tudi nadaljevanje in razširitev njegovih metod. Do konca Kneippovega življenja je njegov pristop pridobil mednarodno priznanje, kar je vodilo do ustanovitve mednarodnega društva in do objave več knjig, ki so poudarile njegove metode in filozofijo. Njegove knjige Moja vodna kura (1866), Tako naj bi živeli (1889), Testament za zdrave in bolne (1894) so bile temelj za širjenje njegovih idej tudi po njegovi smrti leta 1897.

Nazaj